Trabant – plastika in socializem

Tokrat pišem o nesporni zvezdi vzhodnonemškega avtomobilističnega trga. Če je v Zahodni Nemčiji znameniti Volkswagen Beetle na ceste množično postavil zahodnjake, je za berlinskim zidom to vlogo prevzel Trabant. Avtomobil so v praktično nespremenjeni obliki prodajali med letoma 1957 in 1991, v tem času pa so naredili dobre 3. milijona vozil. Čeprav so inženirji pozneje razvili nekaj izpopolnjenih konceptov, ti zaradi stroškov niso prestopili praga serijske proizvodnje. Skozi njegovo zgodovino so bile tako na voljo le naslednje osnovne različice:

Trabant 500 (1957-1962),
Trabant 600 (1962-1964),
Trabant 601 (1963-1991),
Trabant 1.1 (1990-1991).

Trabant 601 na Vranskem

Avtomobil preprostega dizajna so v podjetju VEB Sachsenring Automobilwerke iz Saškega mesta Zwickau zasnovali tako, da je lastniku omogočal lahko vzdrževanje in popravilo s pomočjo uporabe nekaterih osnovnih orodij. Vse, razen zadnjega modela je poganjal majhen, dvotaktni 0,6-litrski motor s 25 konjskimi močni oz. 16 kW. Avtomobil je veljal za dokaj varčnega, saj je na 100 km porabil 7 litrov bencina. Do stotice je potreboval 21 sekund, med tem, ko je njegova končna hitrost znašala 112 km/h. Velika slabost tega motorja je bilo onesnaževanje, saj je v zrak oddajal devetkratnik ogljikovodikov in petkratnik emisij ogljikovega monoksida v primerjavi s povprečnimi današnjimi evropskimi avtomobili. Ker so bile kovine v tistem času zelo redke, a dragocene, so za karoserijo Trabanta uporabili material duroplast, nekakšno plastiko v kombinaciji z reciklirano volno in bombažem. Na prvi pogled nekakovostna mešanica materialov se je pri preizkusnih trkih dejansko izkazala za boljšo osnovo, kot pri nekaterih sodobnejših malih kombilimuzinah.

Življenjska doba povprečnega trabanta je znašala 28 let. Verjetno je k temu veliko prispevalo dejstvo, da so morali lastniki v nekaterih primerih čakati še več kot deset let, da so končno prejeli ključe novega avtomobila. Posledično so na njih bolje pazili ter jih skrbno vzdrževali. Zaradi dolge čakalne dobe so se rabljeni trabanti pozneje prodajali za nerealno višje cene v primerjavi z novimi, saj so bili ti na voljo takoj.

Taxi Trabant 601 na Vranskem

Po 9. novembru 1989, ko je padel Berlinski zid, je postal Trabant eden izmed simbolov propadle Vzhodne Nemčije. Množice vzhodnih Nemcev so se tisti dan prav s trabanti odpravile čez padle meje. Po združitvi Nemčije so Trabanta z vgrajenim 1,1-litrskim VW motorjem proizvajali še dve leti. Zaradi množice rabljenih avtomobilov z zahoda so morebitni kupci počasi izgubili zanimanje zanj. Zadnji Trabant je bil tako izdelan 30. aprila 1991. Danes preostali ohranjeni Trabanti znova pridobivajo na vrednosti, lastniki pa se združujejo v društva ljubiteljev teh malih avtomobilov. V zadnjih letih je zaznati namige, da bi obudili ime ter trabanta ponudili v obliki retro avtomobila (VW Beetle, Mini, Fiat 500).

Trabante so prodajali tudi v nekdanji Jugoslaviji, tukaj pa si lahko preberete avtomagazinov test modela 601. Precej pisana in lepo ohranjena primerka iz Slovenije sta bila udeleženca lanskega srečanja oldtimerjev ob XV. obletnici SVAMZ na Vranskem.

Ti je bil članek všeč? Spremljaj me na facebook in twitter ali sledi instagram profilu @slovenia_auto

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja